Vsakič, ko pričnem pisati o službi in z njo povezano problematiko, mi na koncu uspe izbrisati objavo. Sem mnenja, da so to osebne in preresne stvari za tale blog. Ampak ker že nekaj dni ne počnem prav nič drugega kot premišljujem o tej presneti SOCIALNI (za koga že?!) državi, mi ne preostane drugega, ko da nekaj misli tudi zapišem. Me zanima, če mi bo uspelo ob koncu objave pritisniti objavi?!
Torej, že nekaj dni me žre zgodba o deklici, ki je ostala sama. Odrasli, odgovorni s(m)o nanjo pozabili. Z vidika odgovornosti je nanjo pozabila mama, sorodnikom je malo mar, stroka pa je zelo aktivna. Vsaj na papirju. Zopet sem priča (zadnje čase kar pogosto) prelaganju odgovornosti. To nam gre presneto dobro od rok. In samo sestankovati ter držati pesti v tem primeru ne bo zadoščalo.
Torej, že nekaj dni me žre zgodba o deklici, ki je ostala sama. Odrasli, odgovorni s(m)o nanjo pozabili. Z vidika odgovornosti je nanjo pozabila mama, sorodnikom je malo mar, stroka pa je zelo aktivna. Vsaj na papirju. Zopet sem priča (zadnje čase kar pogosto) prelaganju odgovornosti. To nam gre presneto dobro od rok. In samo sestankovati ter držati pesti v tem primeru ne bo zadoščalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar