Ideja je padla že pred meseci. Kuba. Zakaj pa ne?!Karto sva kupila na odklopu (+ zavarovanje in viza). Preštudirala Lonely Planet in prebrala nekaj koristnih informacij na netu.
Okvirno pot sem si začrtala že doma: Varadero, Havana, Pinar del Rio, Vinales, Trinidad, Varadero.
V petek (4.7.) sva si oprtala nahrbtnik (pretežak) in pot pod noge.
V nočni uri sva se s kombijem podala do Munchna, kjer naju je čakal še 12 urni let. Berliair. Sedeži so bili tako skupaj, da sem se počutila kot sardelica v premajhni konzervi. Še dobro, da smo vsake tri ure jedli in pili.
Na letališču Juan Gualberto Gómez sva našla drag prevoz (20 CUC) in se podala proti Havani.
LA HABANA. Prečudovito mesto, katerega začetki segajo v leto 1514. V svoji večstoletni zgodovini mesto ni utrpelo kakšnih večjih katastrof in se ponaša (še danes) z bogato špansko kolonialno arhitekturo obeh Amerik.
Havano sva prečesala po dolgem in počez. Če nisva pešačila, pa sva se pogajala s taxisti za "dobro ceno". Na začetku so naju fino "nategnili". Ampak vaja dela mojstra ...
Stala sem na Plazi de la Revolucion, kjer je sedež vlade in stavba z ogromnim Che-jem na pročelju. Na Trgu Revolucije je imel Castro ob pomembnejših kubanskih praznikih svoje večurne govore. S steklenico ruma in coca-colo (made in Mexico) se nama je uspelo fino napiti na Maleconu (promenada ob morju, kjer se zvečer zbirajo mladi, stari, domačini, turisti ...).
Ogledala sva si znameniti Kapitol - kopija sedeža zveznega parlamnenta v Washingtonu (Capitol National). Iskala trgovine v kitajski četrti. Se izgubila na znamenitem pokopališču Necropolis Cristobal Colon, kjer naj bi bil pokopan Krištof Kolumb, ki je Kubo tudi odkril. Zaradi same velikosti je pokopališče razdeljeno na avenije in ulice. Z "jajčko" (prevozno sredstvo) sva se odpeljala do parka, kjer me je sedeč na klopci pričakal John Lenon s svojimi očali, katere "en nono" pridno čuva. Kip Kristusa - simbol Havane, ki se nahaja v Casablanci, sva si ogledala od daleč.
Na trgu San Frabcisco sva spoznala dva postavna fanta (njami). En naj bi bil poročen s Slovenko, drugi pa naj bi omrežil Švicarko. Uspelo se nam je zaklepetati in suha grla so klicala po znamenitem koktailu. V gostilni, ki sta jo domačina zbrala, sva odštela za en Mojito 5 CUC. Halo!!! Več kot v Sloveniji! Po barantanju sva za dve rundi odštela 40 CUC (1 EUR= 1,41 CUC).
Spala sva v prijetni in čisti CASAi Particular ("hiša domačinov") v Vedadu. Z oddajanjem sob se preživlja kar nekaj Kubancev. Casa Particunar je na vhodu v hišo/stanovanje označena z veliko tiskano črko A (arrendador enscripto - uradni ponudnik sob).
Havana je bila pred revolucijo meka bogatih Američanov, ki so mestu pustili svoj pečat, viden predvsem v starih avtomobilih ameriške izdelave (v katerih se je noro peljati), ki jih domačini še vedno uporabljajo.
Po štirih dneh sem poznala predele Havane (Vieja, Centro, Vedado) kot lasten žep.
Na pohodu po Havani sem se tudi počutila izredno varno. Na vsakem vogalu je stal policist. Med Kubanci pa se nisem niti enkrat počutila kakorkoli ogroženo. Dežela, ki jo lahko ženska prepotuje sama.
Okvirno pot sem si začrtala že doma: Varadero, Havana, Pinar del Rio, Vinales, Trinidad, Varadero.
V petek (4.7.) sva si oprtala nahrbtnik (pretežak) in pot pod noge.
V nočni uri sva se s kombijem podala do Munchna, kjer naju je čakal še 12 urni let. Berliair. Sedeži so bili tako skupaj, da sem se počutila kot sardelica v premajhni konzervi. Še dobro, da smo vsake tri ure jedli in pili.
Na letališču Juan Gualberto Gómez sva našla drag prevoz (20 CUC) in se podala proti Havani.
LA HABANA. Prečudovito mesto, katerega začetki segajo v leto 1514. V svoji večstoletni zgodovini mesto ni utrpelo kakšnih večjih katastrof in se ponaša (še danes) z bogato špansko kolonialno arhitekturo obeh Amerik.Havano sva prečesala po dolgem in počez. Če nisva pešačila, pa sva se pogajala s taxisti za "dobro ceno". Na začetku so naju fino "nategnili". Ampak vaja dela mojstra ...
Stala sem na Plazi de la Revolucion, kjer je sedež vlade in stavba z ogromnim Che-jem na pročelju. Na Trgu Revolucije je imel Castro ob pomembnejših kubanskih praznikih svoje večurne govore. S steklenico ruma in coca-colo (made in Mexico) se nama je uspelo fino napiti na Maleconu (promenada ob morju, kjer se zvečer zbirajo mladi, stari, domačini, turisti ...).
Ogledala sva si znameniti Kapitol - kopija sedeža zveznega parlamnenta v Washingtonu (Capitol National). Iskala trgovine v kitajski četrti. Se izgubila na znamenitem pokopališču Necropolis Cristobal Colon, kjer naj bi bil pokopan Krištof Kolumb, ki je Kubo tudi odkril. Zaradi same velikosti je pokopališče razdeljeno na avenije in ulice. Z "jajčko" (prevozno sredstvo) sva se odpeljala do parka, kjer me je sedeč na klopci pričakal John Lenon s svojimi očali, katere "en nono" pridno čuva. Kip Kristusa - simbol Havane, ki se nahaja v Casablanci, sva si ogledala od daleč.
Na trgu San Frabcisco sva spoznala dva postavna fanta (njami). En naj bi bil poročen s Slovenko, drugi pa naj bi omrežil Švicarko. Uspelo se nam je zaklepetati in suha grla so klicala po znamenitem koktailu. V gostilni, ki sta jo domačina zbrala, sva odštela za en Mojito 5 CUC. Halo!!! Več kot v Sloveniji! Po barantanju sva za dve rundi odštela 40 CUC (1 EUR= 1,41 CUC).
Spala sva v prijetni in čisti CASAi Particular ("hiša domačinov") v Vedadu. Z oddajanjem sob se preživlja kar nekaj Kubancev. Casa Particunar je na vhodu v hišo/stanovanje označena z veliko tiskano črko A (arrendador enscripto - uradni ponudnik sob).
Havana je bila pred revolucijo meka bogatih Američanov, ki so mestu pustili svoj pečat, viden predvsem v starih avtomobilih ameriške izdelave (v katerih se je noro peljati), ki jih domačini še vedno uporabljajo.Po štirih dneh sem poznala predele Havane (Vieja, Centro, Vedado) kot lasten žep.
Na pohodu po Havani sem se tudi počutila izredno varno. Na vsakem vogalu je stal policist. Med Kubanci pa se nisem niti enkrat počutila kakorkoli ogroženo. Dežela, ki jo lahko ženska prepotuje sama.
Habaneros love their city and it`s not difficult to see why.
... se nadaljuje
3 komentarji:
fino!
nestrpno čakam nadaljevanje.
aja, to zgoraj sem bila js, sam je miška podivjala :)
"Habaneros love their city and it`s not difficult to see why."
Why?
Ker ne morejo videti drugih mest.
(črn humor)
Objavite komentar