TRINIDAD

Cel dan vožnje s trdim in neudobnim avtobusom sva morala žrtvovati, da sva prispela do naslednjega mesta. To je bil šele žur. Voznik se je nekajkrat izgubil. Strašno zabavno se mu je zdelo tekmovanje z drugim - Astro busom. Po moje smo se prehitevali ene pol ure. Po kubanski avtocesti. In potem je počilo. Potnikom je padlo srce v hlače, voznik pa se ni kaj prida menil za hrup. Nekje, boguizanogu, smo zavili na kvazi pumpo in zamenjali gumo. In to je spet trajalo. Ta čas sem izkoristila za pohajkovanje po vasici. V večernih urah smo le prispeli na cilj. Ponovno sva imela srečo z izborom Case Prticular (zopet po nasvetu dveh Slovenk) - poceni, čisto, prekrasna terasa, 10 min do centra, lastnica je znala angleško (juhej), dobra hrana ...

TRINIDAD spada med svetovno kulturno dediščino UNESCA (že od leta 1988). Velja za najlepše in najbolj ohranjeno kolonialno mesto na svetu. Mesto je povsem drugačno od vseh ostalih. Očara s posebno arhitekturo in kamnitimi uličicami. Velja za ekstra glasbeno mestece. Z vzponom na stolp Manaca-Iznaga si je mogoče ogledati plantaže sladkornega trsa in ruševine majhnih tovarn sladkorja, kjer je imelo suženjstvo razcvet v 19.stoletju. Suženjske sladkorne pantaže si je mogoče ogledati tudi od blizu. Ulice Trinidada so tlakovane ter na sredini izbočene, ob straneh pa vdrte. Legenda pravi, da je temu zato, ker je v preteklosti bil v mestu guverner, ki je imel eno nogo krajšo kot drugo. Zaradi tega so ulice konstruirali tako, da so nagnjene. In "šef" je lahko vedno hodil dostojanstveno.


Prebrala sem, da ima Trinidad prekrasne bližnje hribe, ki so dostopne turistom, prelep slap, kjer se je mogoče tudi namočiti. Vsa ta čudodejstva so dosegljiva samo s konji. Seveda sva ta izlet preskočila. Zato pa sva uživala v pohajkovanju po prelepih ulicah baročnega Trinidada in iskala darilca. Mesto ponuja (verjetno) najcenejše in najlepše spominke. Ugodno sva kupila tudi cigare. Nekaj celo v trgovini. Ostale sva nabavila "na cesti". Z ostalimi popotniki smo ugotavljali pristnost teh cigar. Vsi smo zelo različno odšteli za isto znamko, količino in "kakovost" . Seveda pa smo vsi prepričani, da smo kupili "original" cigare, ki so bile zgolj izmaknjene iz tovarne ali trgovine. Naivneži?!


Vredna ogleda je tudi plaža Ancon.




V Trinidadu sva ponovna srečala Cveto in Braneta, Celjana. Vsak večer smo skupaj srkali (pivičkoin druge alkoholne substance -cuba libre, daiquiri, mojito ...) ter se zavrteli v ritmih salse. Poleg glasbe "v živo" smo si lahko gledali tudi številne plesne točke. Uuuu, kako so plesali. Kuba je dežela, kjer kompleksi odpadejo. Toliko močnejših žensk v oprijetih oblačilih na kupu še nisem videla. Ženske so kljub odvečnim kilogramom oblečene tako, kot da imajo idealno postavo. Vedno znova sem občudovala njihovo samozavest. Na trgu sem požirala mlade punce, ki so plesala salso. Seveda tudi moške. Kaj so delali z boki ... Vau! Nekaj turistk se je sicer trudilo, da bi jim bile kos. Saj ne rečem, da so bile slabe. Ampak v primerjavi z lahkotnimi koraki domačinov in zibanje bokov ...

Mestu naju je očaralo.

Če sem si na Tajskem privoščila masaže, sem si na Kubi poslikavo nohtov. Večina Kubank ima vedno urejeno nohte na rokah in na nogah. Takšne vzorce še nisem videla. Po naključju sem spoznala družino, kjer mi je mlada punca porisala nohte za 1 CUC (1 EUR=1,41 CUC). Njena teta je znala angleško in z njo sem se tudi prijetno zaklepetala. Razlagala mi je o življenju njene družine. Realno. To popoldne je bilo eno lepših na Kubi. Ker je bilo tako pristno, spontano in nezlagano. Nič niso hoteli od mene (za spremembo). In zato sem seveda njim zapustila večji del oblačil, ki jih nisem več potrebovala in ostalih stvari, ki sem jih prinesla z namenom. Cela družina (mama, ata in obe sestri z družinama) se trudi, da bi jim v letu dni uspelo opremiti majhno sobico, ki bi jo oddajali turistom. Če jim bo uspelo dobiti še vse papirje ...




Naslednje mesto - Varadero.

se nadaljuje ...