Vinales

Mango. Kava. Maček. Tiger. Nahrbtnik na ramo in že sva zapustila Havano. Ker nisva imela rezervacije za avtobus, sva se še s štirimi "srečneži", ki prav tako niso imeli rezervacije, peljala do naslednjega mesta VINALES s taxijem. Pišuka, kako mi je bilo slabo. :))))

Majhna vasica VINALES leži v provinci Pinar del Rio. Pravijo, da je Vinales najbolj tobačna vasica na Kubi. Od tukaj prihaja tobak za slavne cigare, ki je najbolj kvaliteten. Razvozijo ga po vseh tobačnih tovarnah po Kubi, najbolj kvalitetne liste pa pošljejo v tovarno Partagas v Havani, kjer naredijo približno 35.000.000 cigar na leto.
Dolina Vinales je prepredena z jamami in podzemnimi rekami, v katere se je mogoče tudi potopiti. Baje so turisti očarani z znamenitimi poslikanimi klifi, ki jih midva (žal) nisva videla.
Očarana sva bila na plažo Marie la Gorde, ki slovi po eni najlepših potapljaških točk v Karibih. Kristalna voda in dolge peščene plaže. Zelo lepo. Žal nama je bilo, da nisva kakšno noč tam tudi prespala. Pa drugič.
Na forumu sem našla naslov full lepe Case Particular. Po nasvetu dveh slovenskih popotnic. Poceni. Čisto. Prostorno. In ko bi videli jastoga, ki sva ga imela za večerjo ...

Sama sem majhno, simpatično vasico poimenovala "vasica z gugalniki". Na vsaki verandi sta bila bila (ponavadi) dva prekrasna gugalnika. Gugalniki so bili najrazličnejših barv, oblik ...

Tudi v Vinalesu ni šlo brez petelinov in jajc za dobro jutro.

Sem že omenila, da sva plantaže tobaka raziskovala na konju?! Ne? Juhej, to je bilo šele doživetje. Nekoliko negotovo in s kančkom strahu sva se odločila za izlet s konji. Žal nobeden od naju ni vešč v jahanju. Na agenciji nama je prijazen možakar zagotovil, da bova imela vodiča, ki bo vodil in usmerjal najina konja. Na pot naj bi se podala samo midva ter vodič. Aha, bilo nas je pet. PET podivjanih konjev in turistov ter en sam vodič, ki pa ni znal besede angleško. No, saj je bilo še kar zabavno. Jahanje po blatnih lužah mi je bilo v užitek. Ko pa je na poti nastala gužva (konj pri konju), in je moj podivjani konj, ki je bil najmanjši, zagrizel v sosednjega, ta pa mu je vrnil z brco, ki sem jo pokasirala jaz in pri tem padla s konja, pa mi je bilo prav malo mar za prelepo pokrajino.

Na izletu sva si ogledala tudi nekaj metrov podzemne jame. Lepo. Ampak ko enkrat vidiš Postojnsko, težko najdeš jamo, ki bi ji bila kos.

Vredna omembe je še banka v Vinalesu. Tako počasnih in neefektivnih "bab" pa še ne. Po 45 minutah čakanja sem le prišla na vrsto. In glej ga zlomka. Gospe za okencem je postalo slabo (po moje jo je dajal lenoritis) in potrebovala je 15 min, da je prišla k sebi. Nato ji je še crknila UV lučka, da bi lahko preverila pristnost mojih bankovcev. Po ponovnem čakanju, mi je sosednja gospa le zamenjala denar. Še prej pa je vsak bankovec skrbno pogladila, preverila, da ni kje raztrgan, veliko tipkala po tipkovnici računalnika, odpirala in zapirala kuverte, štela denar, vse še enkrat napisala na roke, preverila potni list, ga prepisala, pojamrala kako je vroče, spet štela denar ... Med tem pa sem imela čas opazovati delo gospe, ki ji je prej crknila UV lučka. Popotnica za okencem je želela menjati dolarje. Uslužbenka je v temačni banki obračala bankovce proti svetlobi in skušala ugotoviti, če so ponarejeni. Alarm. Ker ni bila sigurna v pristnost bankovca, je na pomoč poklicala še dve sodelavki, ki sta potrebovali kar nekaj minut, da sta prisopihala iz drugega dela banke. In potem so si vse tri ogledovale bankovec. To je bilo smeha ...
Sledil je dan vožnje. Pred nama je bil nov podvig. Trinidad.

Viñales is an agricultural area, where crops of fruit, vegetables, coffee and especially tobacco are grown with traditional methods. Fishing is also an important part of the area's economy.

... se nadaljuje