Še vedno sem mojstrica v spanju (sumila sem, da me je dar zapustil ...). Več kot 12 ur. Opa. To pa ni kar tako. Že pred Bizovičarjem&Zrncem me je zmanjkalo. Sestri sem uspela še enkrat ponoči reči čaw, in jo še vljudnostno vprašati kako se je imela.Fajn je bilo. Sanjati.
Čeprav sem budna, še vedno malo sanjam. Zdaj sem se lotila brskanja in iskanja aktualnih popotniških strani. Šla bi nekam. No, saj jaz že vem točno kam. Pa mi datumi niso ravno blizu. Oh, ta šola. In dopust. In počitnice. Saj denar mi tudi ni blizu. Ampak se mi zdi, da ga še vedno nekako napraskam. Potem pa si še pol leta ližem rane. Tako pač je. Noge fajn spodvijem pod (vedno) premajhno odejo.
3 komentarji:
indija, lapa tibet kitajska mongolija, al pa karibsko otocje
hehe, ne, sem se kar odločila... v indijo grem :-)
idealka bi bila februarja
but ...
po moje grem tja šele julija
:-)
jaz sem že dobila tibetanski mlinček, ti ga lahk posodim, da ti rata
Objavite komentar