potepoholik

Takšno soboto nismo izpeljale že od leta97. :-)
Da bi si babuške vzele cel dan zase in se šle malo potepati, pa res ne pomnim.
Še po temi smo štartale iz Ljubljane. V Pivki, kjer imam novega frizerja, je že sijalo sonce in obetal se je prekrasen dan.
Jp, imam novega frizerja. Simpatičnega. S spretnimi rokami. Z grabljami in koso je komaj za silo saniral sračje gnezdo. Pustila sem se razvajati na masažnem stolu. Paaaaše. Spila kar nekaj kav, v upanju, da bodo odgnale utrujenost, ki se je nakopičila tekom tedna.
Baje povprečen človek potrebuje nekje osem ur spanja. Odrasli celo kakšno uro manj. No, jaz pa raje kakšno več. Imam nizek pritisk ... (kao).
Dopoldne smo tako preživele prmojemnovemfrizerju, pile kafečke in se razvajale. Mislila sem, da bom prebrala vse trače, pa sem baje/raje meditirala na stolu.
Popoldne smo se spet potepale. Spile še kakšno kavo. Obiskale dve štacunci. Nadlegovale še nekaj 30letnikov. hihihi :-)

In danes je nedelja (hvalabogu). Dan, o katerem sanjam že od torka. Dan, ko bi lahko kot angelček spaaaaaalaaaa do kosila. Ampak NE. Pri meni je svet obrnjen na glavo. Leta so tu. Že ob osmih sem bila budna. Kot sokolooko. Pišuka. Skoraj jezna sem napadla kavo. Potem pa sem se spomnila, da je danes nedelja. V objem tople postelje se lahko vrnem kadarkoli se mi bo zahotelo. ;-)