Letos mi je v času veselega decembra prvič uspelo občudovati tri slovenska mesta-Ljubljano, Celje in Maribor.
Po Ljubljani sem še največ kolovratila. Mi je domača. Domač mi je kuhanček (kar še ne pomeni tudi, da mi je dober; ravno nasprotno ...) . Domače so mi lučke in lampijončki.
Celje-pravljično mesto (vsaj tako ga oglašujejo), me je navdušilo včeraj. Z Eroiko v mestu (hihi, smo jim pomagali peti), luštnimi stojnicami in zelo dobrim kuhanim vinom.
Danes je padel pa še Maribor. Soliden kuhanček (malo presladek za moj okus), lepe stojnice (z norimi uhani) in malo ponesrečena okrasitev mesta. Vsekakor pa čudovito mesto.
In super družba!!!
Po Ljubljani sem še največ kolovratila. Mi je domača. Domač mi je kuhanček (kar še ne pomeni tudi, da mi je dober; ravno nasprotno ...) . Domače so mi lučke in lampijončki.
Celje-pravljično mesto (vsaj tako ga oglašujejo), me je navdušilo včeraj. Z Eroiko v mestu (hihi, smo jim pomagali peti), luštnimi stojnicami in zelo dobrim kuhanim vinom.
Danes je padel pa še Maribor. Soliden kuhanček (malo presladek za moj okus), lepe stojnice (z norimi uhani) in malo ponesrečena okrasitev mesta. Vsekakor pa čudovito mesto.
In super družba!!!
2 komentarja:
ampak domov ste pršle pa brez kavča:)
Ojla!
Ma praviš, da MB ni kaj prida okrašen? Da je vse skupaj bolj podobno elekrtični napeljavi v Boliviji :-P.
No, upam (za njihovo dobro ;-)), da jim drugo leto bolj rata.
Objavite komentar