Vsak drugi torek je peklenski. Ne morem se sprijazniti z bolečino, ki mi potuje po telesu, ko zazvoni budilka.In potem sem zaspana. Celo pot. Niti jutranja glasba ne zaleže za dolgo.
Potem sanjarim o kavi. In si domišljam, da me bo fajndoza kahle kafeta zagotovo prebudila. Np. Jo je pa fajn srkati. Zraven udariti kakšno jutranjo debato.
Potem se utrujenost vrne. Veke so težke. Začnem se bodriti, da bo kmalu konec službe, in da me doma čaka postelja.
Kako se minute vlečejojojojoooo.
Hitela sem domov. Postelji naproti. Pa me je zmotilo sonce. Oziroma prestrašila tema. Ja, pa sem šla loviti še zadnje sončne žarke.
Zdaj pa še kuhanček in kurnik. Pa saj ni časa za spanje. hihi
Zvečer bom pa zagotovo hitro v postelji! Upam. Če me spet knjiga ne posrka vase.
Mislim, da sem fenomen glede spanja. Nikoli ga nimam dovolj. Pa jamranje mi gre tudi dobro od rok. Vsakemu, ki ima vsaj minutko, hitro pojamram, kako sem pa jaz danes zaspana, in kako mi je hudo. hehehe
Držim pesti za doooolgo noč, kvaliteten spanec in čarobno jutro.
2 komentarja:
Nisi nekaj časa nazaj tako prepričljivo govorila, kako ti ni problem vstati ob 6h zjutraj:)?
neee, kdaj sem pa jaz take bedarije govorila?! ;-) samo spati ne morem več tako dolgo kot sem lahko včasih ...
Objavite komentar