nategancija

Mogoče na servisih (za avtomobile) mislijo, da ženske nimamo pojma. Morda imajo prav. Vsaj kar se mašine tiče in ostalih malenkosti, ki se skrivajo pod pokrovom. Ampak medsebojne odnose, kulturo govora, vestnost in točnost imam(o) pa v mezincu. Vsaj teoretično. :-))))
Dandanes čakalne vrste in obvezno naročanje niso stalnica samo pri frizerju ali v zdravstvu. Po novem (vsaj zame) je potrebno na popravilo naročiti tudi avtomobile.
In sva se naročila. En teden prej. Ker pač avto nujno potrebujem, sem si zazihrala ustrezen termin. Popravilo naj bi trajalo približno eno uro, max. uro in pol. Na prazno, nepopisano stran velikega bloka je gospod zapisal datum, uro in ime. Da ne bi prišlo do kakšne pomote. Nikoli ne veš ...
Zjutraj me je zbudila budilka! Grrrrr ... Naj omenim, da sem na (zasluženem) dopustu! Ob 7.00 sem že stala v sprejemnici servisa. Kjer sem opazila novo "šolsko tablo". Na kateri je bil zapisan dnevni razpored dela. Verjetno zaradi večje preglednosti in (lažne) točnosti. Nekaj več kot 5 min sem čakala, da so avto "sprejeli", saj imajo tudi na Renaultovih servisih zelo veliko dela z birokracijo. Računalnik, papir, ena knjiga, druga knjiga, podpis na vsakem cegelcu ...
Ker sem na dopustu in sem vstala z desno nogo, sem se dala tudi prepričati, da počakam v času popravila doma (ki naj bi max.trajalo 1,5 ure). Errrr
In ker sem na dopustu ter dobre volje, sem se dala odpeljati domov. Z mojim avtomobilom.
Dopoldne je minilo. Z avtomobilom se nisem preveč obremenjevala. Tudi potrebovala ga nisem. Saj sem si samo zato vzela celo dopoldne frej. Ob pol dveh pa me je začelo rahlo skrbeti - delajo namreč samo do treh.
Ob prihodu na servis me konjiček še ni čakal na parkirišču. Gospodu za računalnikom sem se zdela nekoliko znana. Ampak je prvič slišal, da bi me mogel (nekdo) poklicati. Ko pa je taisti guspod začel panično iskati avto po dvorišču in delavnicah, so se mi naježili lasje. Bilo mi je jasno. Moj avto delavnice še od daleč ni videl. Celo dopoldne je sameval na dvorišču in čakal, da pride na vrsto. Mislim, ej ... Sledilo je sprenevedanje. Baje so celo dopoldne še popravljali avtomobile, ki so ostali v delavnici od petka. Zapihal je veter. In mi odpihnil dobro razpoloženje. Tokrat pa se nisem dala odgnati. Z surlo do tal in mrkim pogledom sem se postavila na sredino dvorišča in čakala. Eno uro. Natanko toliko, kot so mi obljubili zjutraj, da bo trajalo popravilo.
Aja, sem že omenila, da mi (ne še) tri leta star avto "pušča". Po novem lahko čofotam z nogami kar v avtu. Po vsakem nalivu. Pa če hočem al pa ne! In "taprjazni" guspod me je spet okrivil, da sem jaz kriva - ker avto ni bil dobro vzdrževan. Potem je pa počilo ...

P.S. In zakaj me bodo še videli? Ker jih imam že nagruntane in bom drugič "lajala" že ob prihodu.