novoletne voščilnice

Letošnje. Lepe, a ne?! Če ne bo časa za nakup ali izdelavo, me pa le pokličite. :-)
... za moje "otročke" (zbiramo za končni izlet).

...

Cel`e, Cel`e

... in cela dvorana je bila na nogah. Vsi smo ploskali, navijali, stiskali pesti, kričali, peli ... Nekaj vmesnih minut smo zadrževali sapo in upali na najboljše. Ne znam in ne morem opisati občutkov, ki sem jih doživljala. Noro. Dvorana Zlatorog je pokala po šivih in dihala z igralci.

Bom iskrena. Včeraj sem bila prvič v Celju na (rokometni) tekmi v Dvorani Zlatorog. Glede na to, da sem doma "čez hrib", slabih 15 minut hoda, me je en čin sram. Ne moram verjeti, da je glavna krivka "prmorka" (Tamara), ki ne zamudi nobene tekme. Sem se pa oddolžila z glasnim navijanjem. Brez mene jim ziher ne bi uspelo. Celjski rokometaši so se uvrstitev v drugi del Lige prvakov. Ampak brez zvestih navijačev jim to ne bi uspelo. BRAVO CELJE.

Pravijo, da postaneš "tapravi Sloven`c", ko osvojiš Triglav.

Pravijo pa tudi, da postaneš "tapravi Celjan", ko se udeležiš tekme v Celju. :-)

CELJE, CELJE!!!

anekdota

Predzgodba: spoznala sem 20-letnega fanta …

... in sva se malo zaklepetala.

On: "kolk si pa ti stara?"

Jaz: "malo več že, kot ti!"

On: "oooo, a že 23 jih imaš?!"

Jaz: "hmmmm, še mal več …"

On: "a 25?"

Jaz: "ja (tam nekje) ..."

On (premišljuje): "a potem si letnik 84?"

Jaz: "(j. matematiko) JA!"

Začelo se je …

... cepljenje proti gripi. Glede na to, da sem zadnje tri zime kar nekajkrat obležala in da sem vsakodnevno izpostavljena trdovratnim virusom, sem se tudi letos odločila za cepljenje proti gripi. Vsako leto srčno upam, da bom vso zimo čila in zdrava. Ni hujšega kot zamašen nos, kašelj, slabo počutje in posiljevanje (ponavadi drugih) s čajem. Ne pomnim, kdaj sem v lekarni zapravila manj kot 20 eur. Vsaka arcnija stane. In to ne malo. Ko in če se že spravim k zdravniku, mi ta svetuje:

pijte veliko tekočine, čimveč počivajte in za krepitev obrambne sposobnosti organizma si v lekarni kupite vitamin C.

Zanimivo pa je, kako me vsako lepo znova "preseneti" dozirni pripomoček za celjenje - injekcija. Saj je majhna in ozka, ampak mene pik vseeno zaboli. Auč. Prestrašena, z zaprtimi očmi, stisnjenimi in potnimi pestmi pogumno prestanem teh nekaj dozirnih sekund. Očitno sem en konc hipohondra.

moj dan

Počasi ugotavljam, da mogoče "moj" dan niti ni tako švoh. Pravzaprav se je pričel zelo lepo. Skoraj idilično in definitivno nepričakovano.

Današnji dan sem pričakala oz. startala na drsalkah v Tivoliju. Zanimivo, a ne?! BTW, obvladam drsanje naprej in nazaj, desno, levo, po novem piruetko ter za konec še skok na rit. Auč, kako boli!

Pod žarometi, na snegu ledu, s kozarčkom v roki in v družbi fajn deklet sem ob polnoči nazdravila. Bilo je skoraj pravljično. SMS-ji in klici dežujejo že od jutra dalje. Se mi tolk fajn zdi. Pišuka, sem pocukrana.

Moji pamžki, ki vsakodnevno prenašajo moje muhe (in obratno, seveda), pa so mi pravkar zapeli. hihi ... saj so zlati.

Še malo (natanko 53min, ampak kdo šteje?!), pa odhitim na "pivce za živce".

vrvež

Danes sem na Miklošičevi postala za trenutek. Vzela sem si nekaj minut (kar se ne zgodi pogosto) in se ozrla po ulici. Ljudje so hiteli mimo. Videla sem nekaj pogumnih kolesarjev (ja, mraz je) z obvezno zimsko opremo. Oh, kako je meni všeč (ljubljanski) vrvež. Všeč so mi ulice in mestno jedro polno ljudi, kjer se vedno kaj dogaja.
Komaj čakam na lučke, kuhan vinček in stojnice.

P.S.
Poroka v Las Vegas-u. Zakaj pa ne? (he he)

(ne)spanje

Zadnjih nekaj tednov, morda mesecev, se sprašujem, ali je kaj narobe z mano, ker ne morem več spati "any time any place". Poigravam se z mislijo "Ali sem stara"?! Danes me je Aljoša vprašala, če mi kupi za darilo kremo proti gubam?! Halo??? Neeeee, hvala! Kakšne gube?!

Vedno sem se po tihem nasmihala ljudem, ki so pojamrali, da ne spijo več kot šest ur na noč. Tamara mi vedno razlaga, kaj vse je zjutraj postorila, saj je ponavadi od petih že pokonci. "KAJ" sem si mislila?! To je zame sredi noči. Takrat se komaj prvič obrnem v postelji .

Ne želim postati ena od tistih, ki dolge ure nemo gledajo v strop, štejejo ovčke, glava pa je polna nemirnih misli in skrbi. Saj vem, da ob hitrem življenjskem ritmu »pogosto pozabimo« na zdravo spanje. Tudi vedenje, da tretjino svojega življenja prespimo, me ne moti. Pač rada spim. Oz. sem rada spala.

Ponoči, ko imam preveč časa, zdaj pogosto surfam. Tako sem nekaj dni noči nazaj našla nasvete, kako do zdravega spanca. Nasvete si lahko sami preberete, če vas seveda zanima. Zanimiva se mi zdita slednja podatka:

• spolnost je naravna uspavalna tableta, saj nekatere raziskave kažejo, da smo po zadovoljujoči spolnosti hitreje zaspani.


• masaža sprosti mišice, poleg tega pa nam daje občutek varnosti, zato lažje zaspimo. Priporočljiva je vsaj enkrat na teden, lahko pa jo s partnerjem izvajate vzajemno. Erotična masaža je lahko tudi čudovita predigra, ki naj postane stalnica v vaši postelji.

Tek med snežinkami

Sneg gre, glej zunaj sneg gre ...

Sneg gre in Andreja teče ...

Z vetrom in drobnimi snežinkami v laseh (in ledenim nosom) sem jo mahnila na tekaški potep. Ujela sem še zadnje minute (turobnega) dneva in jo mahnila med (še ne zasnežena) polja, nadležne pse, krave na pašniku (res se pasejo ob cesti) in redke voznike, ki so neopazno švigali mimo.

Priznam, malo me je bilo strah prihajajoče zime ter z njo povezanega mraza in snega. Begale so me misli: "Kako zavraga bom tekla v snegu?!". Dež že dolgo ni več ovira za mojo rekreacijo, od danes naprej pa se ne bojim niti snega.

Potovanje ...

Rada bi nekam pobegnila. Nič se mi ne da. Vreme je "u k". Dela imam čez glavo.

Že dva dni sanjarim in premišljujem o potovanju. Razmišljam, kam bi jo mahnila. Na kateri konec sveta me vleče. Nekam, kjer je zanimivo, a vseeno varno. Lansko leto po vrnitvi iz Maroka sem imela točno določeno naslednjo destinacijo za potepanje. Letos pa ne vem. Izbrati moram biser med biseri. To je pa težko. Nekaj časa, ko je bilo moje finančno stanje še nad nulo, sem celo razmišljala o novoletnih počitnicah nekje na toplem. Danes pa, bolj kot seštevam in odštevam, bolj vidim, da ne bo šlo. »Takle mamo«, bi rekla Saša. Pa drugo leto.

Do takrat pa moram fino zategniti mošnjiček, izbrati destinacijo in sopotnika.

Moški mora dišati prav …

Pred časom sem brala en roman. En roman pravim zato, ker (izključno iz etičnih razlogov) naslova knjige ne bom izdala. Me je en čink sram, kljub temu, da je tovrstne romane v knjižnici potrebno predhodno rezervirati.

Rdeča nit »the« knjige je ljubezen. Poleg opevane brezpogojne ljubezni med nadrealnim, možatim, mogočnim, črnolasim moškim in močno, dominantno, energično, klepetavo, vendar dovzetno žensko, mi je ostal v mislih lep stavek. Moški mora dišati prav. O tem sem premišljevala včeraj, glede na to, da je imel moj dan 36 uri in res nisem imela pametnejšega dela. :)

Ja, (moj) moški mora dišati prav. Noben parfum, deodorat, tuš gel, če že hočete, naravni pot, ne more moškemu »dati« pravega vonja. »Tapravega« moškega po mojem mnenju zavonjamo.

Kako že hrepenim po tem vonju!!!

P.S.

Dobri ljudje, lahko mi pomagate in svetujete kakšno nedepresivno, nezateženo, nepredebelo knjigo. Žal tudi ne posedujem povečevalnega stekla, zato bodite pozorni na font pisave. Prosim, naj bo knjiga zanimiva.

Dobro jutro!

Ura je 5.33 in jaz sem budna.

Ni smešno.

Z mano je očitno nekaj narobe.

In to se je zgodilo danes ravno meni-zaspanki, ki rabim ponavadi tudi po več kot osem ur spanja na noč. Jutranje vstajanje mi predstavlja velik problem. Z veseljem in brez slabe vesti se »cartam« v topli postelji vse do desetih (včasih še dlje). Saj včasih (beri: zelo redko) mi je kar malo hudo, ko prespim jutro, saj imam potem (pre)kratek dan. Po drugi strani, glede na moj zanimiv delavnik, pa z lahkoto dan podaljšam v noč in ni lepšega od tišine in miru, ki ju ponuja noč. Takrat imam čas za razmišljanje, delo, sebe in še celo za faks kaj naredim.

Ali se lahko nespečnosti »nalezeš«?! Nekaj »kandidatk« že ima na sumu (Tamara, Nina, Tanja)!

Alkoholno prestrašena

Tako "zmačkana" kot včeraj pa že dolgo ne. Zadnji podobni spomini segajo v poletje, točneje v Zrće. Ojoj. Nimam jih več dvajset, da bi po prekrokani noči s skoraj "nič" spanja, lahkih nog na okrog pričela nov dan. Rane si ližem še danes. Pohvalno pa je, da mi je včeraj uspel podvig na Grmado.
Zvečer je sledil babji čvek ob pivcu (ooo, not again). Ne, ne, v postelji sem bila ob enajstih in niti nočni klici me niso zmotili pri beauty sleep-u.

Kako že gre rek ... "bolj stara bolj nora" ... haha

Tanja na RTV SLO

V harmonikarskem orkestru igra sedemnajst harmonikarjev pod taktirko dirigentke Andreje Turnšek, spremljajo pa jih tudi tolkalist in občasni drugi solisti. Za njimi je že več mednarodnih tekmovanj, s katerih se vedno vračajo z najvišjimi odličji.

Foto: Tanja Četina

Harmonikarji zmagali brez not

Praznični dnevi prinesli nove uspehe

Glasba, 9. november 2007 10:04
Praga/Žalec - RTV SLO

Harmonikarski kvartet in harmonikarski orkester Glasbene šole Rista Savina v Žalcu sta na mednarodnem tekmovanju v Pragi osvojila najvišji odličji.

Harmonikarski orkester je v kategoriji orkestrov do 25 let na tekmovanju, ki je potekalo od 2. do 4. novembra, pometel s konkurenco orkestrov iz Irske, Rusije in Češke ter osvojil prvo mesto. Harmonikarski kvartet, ki ga sestavljajo štirje mladi harmonikarji, vsi tudi člani orkestra, pa si je priigral drugo mesto v kategoriji glasbenih zasedb, kjer so nastopale skupine brez starostnih in drugih omejitev, iz Nemčije, Švice in Irske. Tako orkester kot kvartet delujeta pod taktirko umetniške vodje in dirigentke Andreje Turnšek.

Mladi, a vrhunski

Čeprav so bili člani kvarteta najmlajši udeleženci – vsi štirje so stari med 11 in 14 let – sodijo v sam vrh harmonikarskih skupin v Evropi. Praški uspeh je namreč le zadnji v nizu mednarodnih uspehov, saj so letos že večkrat osvojili naslov prvakov: prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v Moravskih Toplicah, v Pulju na Hrvaškem ter v Lazarovcu v Srbiji, kjer so po oceni komisije prejeli absolutno število 100 točk, ter v Castelfidardu v Italiji drugo mesto v kategoriji "no limits", kjer so tekmovali z najboljšimi svetovnimi imeni harmonike. Tudi orkester že vrsto let dosega najvišje uspehe na tekmovanjih v tujini in tako širi ugled slovenskim harmonikarjem na najvišji umetniški ravni.

Komisijo v Pragi so Žalčani očarali s svojo muzikalnostjo in ritmičnostjo, predvsem pa tudi s samim nastopom, saj so se na odru pojavili brez stojal in brez not ter ves tekmovalni program odigrali na pamet.
vir

Koncert

skupine DA PHENOMENA danes odpade. WTF?! Že pred časom sva se z Ivano zmenili in rezervirali ta vikend za DA PHENOMENA (beri: babji vikend). Žal Ivana nima sreče in bo že drugič odšla iz Celja praznih rok. Več sreče prihodnjič.

Kljub temu pa mislim, da nam ne bo hudega. V Celju se dogaja.

… upam vsaj.

Vsi ljudje hitimo …

Are you happy with your life balance?

Današnji čas, način življenja, služba, faks … nas sili, da smo v nenehnem hitenju. Jaz imam non-stop občutek, da se mi »nekam« mudi. Vedno me spremlja občutek, da imam 5000 stvari, ki jim moram še postoriti. Kar naprej nekdo nekaj pričakuje od mene. Vedno imam premalo časa, energije in napete živce. Včasih se prav ne znam odklopiti. Zvečer, preden zaspim, si v glavi naredim alinee (obveznosti), ki jih moram naslednji dan postoriti. In ni lepšega kot, po opravljenemu delu, alineo tudi obkljukati.

Ali ste se že kdaj vprašali koliko čas (na povprečni delovni dan) porabite oz. namenite za:

• spanje
• obroke (zajtrk, kosilo, malico …)
• delo (šolo)
• kuhanje
• pospravljanje (in druga gospodinjska opravila) ali nakupovanje
• relaksacijo, šport ali druženje (kafetkanje) s prijatelji?

Ko boste preštevali ure za posamezne dejavnosti, ne pozabite, da ima dan le 24 ur.

Včasih je dan kar prekratek.

Našla sem pet luštnih nasvetov, ki nam lahko pomagajo pri »divjanju« skozi življenje:

• vzemite si čas za zajtrk (pojejte ga sede in počasi; naj se tako začne tudi vaš dan - na easy);
• pozabite na telovadnico in se raje posvetite jogi;
• vsak dan pojdite na sprehod - hitra hoja (vsaj 30 min);
• vsak dan preživite 10 minut v tišini (joj, kako pa to paše);
• večerno higieno izvajajte v banji in ne v obliki hitrega tuša (kakšne dišeče svečke le povečajo pozitivno vzdušje).

Razen zajtrka in 10 minutne tišine, ki je, BTW, balzam za moja ušesa (in za že malo načete živčke), ostalih nasvetov žal ne upoštevam. No, ne še …

Czcheck it out!

Ponosno sporočam, da je HARMONIKARSKI ORKESTER GŠ ŽALEC osvojil PRVO MESTO na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Pragi. Premagali smo Ruse, Irce in Čehe.

Sicer je res, da se (razen l.1997, ko smo šli prvič v svet) ne vračamo brez zlata (pa še takrat smo dobili največ točk v kategoriji), vendar sem ponosna, da nismo postali naduti in vsako tekmovanje vzamemo zelo resno. (Hvala vsem prijateljem, staršem in sestri za razumevanje pogostih odsotnosti in neskončno časovnih usklajevanj zaradi vaj!) Tokrat smo šli še korak dlje (to me vedno preseneti - ampak- ko se ti zdi, da si naredil vse, kar je v tvoji moči, se vedno izkaže, da se ob dodatnem trudu da priti še dlje!) in se ves tekmovalni program naučili na pamet. Ja, ves orkester je odigral tekmovalni program na pamet (15'). Np, nobenega stojala na odru. In če poznate osnovna pravila igre v orkestru, si lahko predstavljate, da zna biti to precej težje kot naučiti se eno pesmico, ki jo lahko odigraš sam. V orkestru se "štime" prepletajo in šele v pravem razmerju vseh sodelujočih se skristalizira melodija, ki gre v uho. Drugače pa je melodija vsake skupine inštrumentov precej čudna in skoraj neprepoznavna (hvala domačim, da prenašajo moje vadenje teh ciguli-migulih). Orkester je kot mozaik. Mogoče še boljša primerjava je slika iz večih plasti, ki jo vidiš šele, če so najnižje dovolj močne, da ostanejo vidne še čez več zgornjih, ki jo dopolnjujejo. Pa da ne govorim, kako natančno morajo biti zrisane in postavljene, da se ustvari jasna slika.. (ups, me je malo zaneslo...že nalagam)

Poleg uspeha orkestra je blestel tudi naš kvartet mlajših talentov. Osvojili so drugo mesto, čeprav so igrali še bolje kot ves orkester. /o tem imam svoje mnenje: kuhinja, ampak ne bom pogrevala te teme/ Nina, Žiga, Gal, Gašper so stari od 12-14 let. Pri tem je zanimivo, da igro vodi najmlajša Nina, ki so ji ostali popolnoma predani in sledijo njenim znakom, vdihom in drugim navodilom za usklajeno igro. Tamali res rasturajo!

V Pragi sem bila prvič in je res očarljiva. Taka veeeeeliiiiiiiika Ljubljana :)

/sem ponosna, da je imel tudi Plečnik prste zraven/ Pražani malo manj, ampak so vredni ogleda, tako da:

Czcheck it out!

evo me ...

V dvorani Državnega sveta Republike Slovenije je bila 30. maja 2007 okrogla miza z naslovom POLOŽAJ OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI SKOZI RAZVOJNO OBDOBJE V LUČI NOVE ZAKONODAJE. Tukaj si lahko preberete več o tem.

V Sloveniji smo v preteklih letih z zakonskimi in podzakonskimi akti vzpostavili pogoje za uresničevanje novega koncepta vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami. Vzpostavljena je nova vloga procesa prepoznavanja oseb s posebnimi potrebami, sam proces usmerjanja se realizira z na novo postavljenimi pravili delovanja in drugačno organizacijo.

V praksi se mnogokrat srečujemo s težavami pri vključevanju in izvajanju programov za osebe s posebnimi potrebami. Nova zakonodaja je prinesla mnogo kvalitetnih izboljšav, vendar nekateri problemi ostajajo še vedno nerešeni, zlasti v programih inkluzije kot tudi posebnosti na posameznih področjih motenosti.

Zaradi velikega pomena usmerjanja ter izvajanja vzgoje in izobraževanja oseb s posebnimi potrebami organiziramo okroglo mizo, na katero so poleg zainteresirane javnosti vabljene tudi šolske oblasti in neposredni udeleženci teh procesov.

Nuša mi je poslala vabilo in firbec me je gnal na posvet.

… in evo me!