Czcheck it out!

Ponosno sporočam, da je HARMONIKARSKI ORKESTER GŠ ŽALEC osvojil PRVO MESTO na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Pragi. Premagali smo Ruse, Irce in Čehe.

Sicer je res, da se (razen l.1997, ko smo šli prvič v svet) ne vračamo brez zlata (pa še takrat smo dobili največ točk v kategoriji), vendar sem ponosna, da nismo postali naduti in vsako tekmovanje vzamemo zelo resno. (Hvala vsem prijateljem, staršem in sestri za razumevanje pogostih odsotnosti in neskončno časovnih usklajevanj zaradi vaj!) Tokrat smo šli še korak dlje (to me vedno preseneti - ampak- ko se ti zdi, da si naredil vse, kar je v tvoji moči, se vedno izkaže, da se ob dodatnem trudu da priti še dlje!) in se ves tekmovalni program naučili na pamet. Ja, ves orkester je odigral tekmovalni program na pamet (15'). Np, nobenega stojala na odru. In če poznate osnovna pravila igre v orkestru, si lahko predstavljate, da zna biti to precej težje kot naučiti se eno pesmico, ki jo lahko odigraš sam. V orkestru se "štime" prepletajo in šele v pravem razmerju vseh sodelujočih se skristalizira melodija, ki gre v uho. Drugače pa je melodija vsake skupine inštrumentov precej čudna in skoraj neprepoznavna (hvala domačim, da prenašajo moje vadenje teh ciguli-migulih). Orkester je kot mozaik. Mogoče še boljša primerjava je slika iz večih plasti, ki jo vidiš šele, če so najnižje dovolj močne, da ostanejo vidne še čez več zgornjih, ki jo dopolnjujejo. Pa da ne govorim, kako natančno morajo biti zrisane in postavljene, da se ustvari jasna slika.. (ups, me je malo zaneslo...že nalagam)

Poleg uspeha orkestra je blestel tudi naš kvartet mlajših talentov. Osvojili so drugo mesto, čeprav so igrali še bolje kot ves orkester. /o tem imam svoje mnenje: kuhinja, ampak ne bom pogrevala te teme/ Nina, Žiga, Gal, Gašper so stari od 12-14 let. Pri tem je zanimivo, da igro vodi najmlajša Nina, ki so ji ostali popolnoma predani in sledijo njenim znakom, vdihom in drugim navodilom za usklajeno igro. Tamali res rasturajo!

V Pragi sem bila prvič in je res očarljiva. Taka veeeeeliiiiiiiika Ljubljana :)

/sem ponosna, da je imel tudi Plečnik prste zraven/ Pražani malo manj, ampak so vredni ogleda, tako da:

Czcheck it out!